> ENGLISH
 
> DEUTSCH
 


Mia Žnidarič


Poglejte videoposnetek ali zgolj odlomek, preberite, kaj pravijo tiskani mediji ali si skupino oglejte v živo:


Novice

  • Izšel je Miin novi CD LOVE YOU MADLY, več podatkov preberite spodaj
  • Mia bo z veliko zasedbo odličnih jazz glasbenikov nastopila na tradicionalnem Jazz Festivalu Ljubljana, 2 julija v Križankah, več kmalu...
  • Mia na Facebooku, MySpace
  • Na kompilaciji z ostalimi slovenskimi pevci bo Mia odpela pesem Boba Dylana, pod pokroviteljstvom ameriške ambasade v Sloveniji, več kmalu
  • Dve skladbi z Miinega novega albuma "Nevidni orkester - Invisible Orchestra" bosta izšli pri nemški blagovni znamki Meyer Records Kompilacija "Various Artists - Meyer Records Volume 2".
  • Julija 2009 so na nacionalni televiziji predvajali glasbeno - dokumentarni film o Miinem življenju, ustvarjanju in novem albumu "Nevidni orkester". Dokumentarec je režiral Brane Bitenc, scenarij je napisal Feri Lainšček. V njem spremljamo posnetek s koncerta, ki je bil 22. aprila 2008 v Festivalni dvorani v Ljubljani, poleg tega z Mio potujemo po izbranih prizoriščih Slovenije. Pred nami se odvija iskrena zgodba, ki jo občuteno snuje pero glasbe ...
  • 100 novih posnetkov je bilo dodanih v Miino galerijo fotografij. Oglejte si jih tukaj.
  • Tako lične plošče vokalnega jazza že dolgo nismo imeli.

Mia Žnidarič - kratek

Prvi glas slovenskega jazza Mia Žnidarič nas je razveselila s svojim 12. albumom z naslovom Love You Madly. Njen glas ostaja magičen, v vsakem dihu začutimo povezanost z velikimi pevkami kot so Dinah Washington, Ella Fitzgerald ali Nancy Wilson. Njena nova zgoščenka Love You Madly predstavlja svež pogled na swing jazz s prepoznavnim lastnim izrazom, v katerega vpleta tradicionalne ljudske prvine in poezijo svoje domovine. Na odru lahko zasledimo Mio v široki paleti glasbenih postav, od big banda do intimnejših manjših zasedb. Trenutno je zelo dejavna s triom ameriškega pianista Stevea Klinka.

Mia Žnidarič je nase prvič opozorila s priredbo skladbe Nata Kinga Colea "Is You Is or Is You Ain't My Baby", ki je zasedla vrh glasbenih lestvic bivše Jugoslavije in prvič širšemu krogu poslušalcev predstavila swing jazz. Težko si predstavljamo, da se je v devetdesetih na popularnih radijskih postajah tradicionalni jazz standard pojavil ob boku pop zvezdnikom kot sta Michael Jackson in Madonna, vendar se je zgodilo prav to. Slovenija je dobesedno ponorela za dekletom s podeželja, ki se s svojim petjem dotakne prav vsakega poslušalca.

Love You Madly

Težko bi našli pevko, ki se s tolikšno lahkoto giblje med različnimi glasbenimi slogi. Mia se igraje premika med interpretacijo jazzovskih standardov, čutenjem uglasbene slovenske poezije ali pa obujanjem ljudskih pesmi. Odlično se znajde tako ob spremljavi manjše zasedbe kot ob boku celotnemu Big Bandu RTV Slovenija (dirigent: Tadej Tomšič). Projekt Love You Madly je bil velik zalogaj, ki je zahteval veliko poguma in odrekanja, predvsem pa precejšnjo mero ljubezni do glasbe. Album Love You Madly nevsiljivo druži skladbe v slovenskem jeziku s tistimi v angleščini, Mia pa jih brez napora povezuje v smiselno celoto. Miin glas ostaja magičen. Nevsiljivo draži, zapeljuje, namiguje, se igra, swinga, lebdi nad spremljevalno skupino instrumentalistov in poslušalcu pričara pokrajino najrazličnejših občutij, od lahkotnih in elegantnih vtisov, temačnosti in melanholije, do veselja nad življenjem, ki prežema vsako poro njenega telesa.

Mia Žnidarič - biografija


Včasih se reči porodijo na najbolj nenavadnih mestih. Kdo bi si mislil, da bo v odročni dolini pod Karavankami kmečka deklica s čudovitim glasom odraščala ravno ob jazzu? In da bo vsem tegobam navkljub sledila srcu in se odločno in povsem preda jazzu, ki ga je bila vzljubila? In, če razpredamo naprej, da bo treščila na slovensko glasbeno prizorišče devetdesetih s prepoznavno mešanico jazza in ljudske glasbe in z iskrivo osebnostjo očarala vse – celo tiste, ki še nikoli niso slišali za jazz?
Mia Žnidarič je izdala že prek deset CD-jev, o njej so pisali nešteti časopisi, opazili smo jo v neštetih radijskih in televizijskih oddajah in celo glasbo za film je posnela. Njeno strastno petje, polno rahločutnosti, prisrčnosti in čustev, je očaralo poslušalce povsod po Evropi, pa naj swinga kot Ella ali zapoje v materinem jeziku.
Kako lahko nekdo, ki je rasel v kotičku pod Alpami, tako dobro pozna jazzovsko vokalno tradicijo in nastopa s takšno silovitostjo in strastjo?
Mia je zanimiva presek podeželskega dekleta in jazzovske tradicionalistke. Jazz je prvič slišala, ko je še odraščala na kmetiji: pri štirinajstih, Lady Sings the Blues slovite Billy Holiday. Zajela jo je neomajna predanost jazzu, ki jo poganja že vse življenje. Po nekaj letih nastopanja z različnimi skupinami po Mariboru in okolici se je o njej razvedelo po vsej Sloveniji; celo naši jazzovski glasbeniki so slišali za dekle, ki zna swingati. Prvo priložnost je dobila, ko je mojster Jože Privšek zanjo napisal tri aranžmaje in poskrbel, da je nastopila z Big Bandom RTV Slovenija. Mia je pustila službo v tovarni, se preselila v Ljubljano in jo na mah osvojila.
Nazaj se ni več ozirala.
Postala je slovenski fenomen. Njena A si ti al nisi moj ljubi, slovenska predelava Nat King Colove Is You Is or Is You Ain't My Baby, je postala velika uspešnica in med poslušalce v nekdanji Jugoslaviji ponesla akustičen jazz v svojstveni, sveži preobleki. Težko si je zamisliti, da bi se v devetdesetih ob skladbah Michaela Jacksona in Madonne po radijskih postajah na veliko vrtel jazzovski standard; a zgodilo se je prav to. Slovenija je nenadoma norela za dekletom s podeželja. Prek radijskih valov nas je začaral njen glas in kmalu smo ugotovili, da ima dekletce tudi čarobno osebnost. Mio je čez noč poneslo do domala kultne slave; nastopala je v televizijskih oddajah in se pojavljala na straneh vsakovrstnega tiska. Deževale so tudi nove priložnosti: prvi CD, kar v slovenski in angleški izdaji, Kako je lep ta svet in It's Just Luck, sijajna, swinga polna albuma, pri katerem je sodeloval tudi pianist Peter Mihelič; priredbe jazzovskih standardov v slovenskem prevodu Dušana Velkaverha in ob spremljavi male zasedbe Big Banda Ne, ne, ne, ker se ne sme; glasba za Anžlovarjev film Babica gre na jug; kaseta za otroke Mia in škrat sanjavec z besedami Ferija Lainščka in notami Nina de Glerie; televizijski koncerti in koncertni nastopi po vsej Sloveniji…
Na tej točki se je Mia znašla pred odločitvijo. Njena ljubezen in predanost jazzu sta ji odprla mnoga vrata; postala je zvezda. Njeni menedžerji in organizatorji koncertov so jo moledovali, naj »razširi« svoj glasbeni repertoar in se usmeri v bolj popularne vode. Toda Mii se je zdelo, da bi s tem izdala svoje osnove, osnove svojega petja: ritem, melodijo in razpoloženje jazza.
Ta čas je spoznala ameriškega pianista Steva Klinka in z njegovim triom posnela dve plošči v angleščini: Hold My Hand, ki je prejel tri zlate peteline (za najboljšo jazz ploščo, najboljšo jazz pevko in najboljšo produkcijo) ter I Wish I Knew How..., ki je dobil zlatega petelina za najboljšo jazz ploščo. In s Stevom sta odkrila še eno glasbeno stično točko: ljubezen do ameriške »folk« glasbene tradicije, kakršna morda najbolje in najbolj strastno prežema ustvarjalni opus Joni Mitchell.
S pomočjo širokosrčnih sponzorjev je Mia svoj naslednji album lahko posnela na najvišji ravni. Stevove skladbe so se, počivaje na v živo posnetih godalih, trobilih, zborih in kitarah, sijajno ujele z besedami prekmurskega pesnika Ferija Lainščka, ki govori slovensko, madžarsko in srbohrvaško in je takšna tudi kulturna pokrajina njegove zavesti. Steve je iz Iowe, zvezne države na zahodu ameriškega osrčja; govori angleško in nemško, saj je več let živel in deloval v Nemčiji. Sprva so bili ljudje skeptični, kako se bodo ujele Ferijeve besede in Stevove note; navsezadnje sta se komajda lahko sporazumevala. A sodelovanje je obrodilo slasten rezultat: podobe narave Ferijeve panonske nižine so nekako našle sorodno dušo v Stevovem glasbenem dojemanju osrčja Amerike. Nastale so pesmi, ki dajejo občutek odprtih planjav, ki pripovedujejo zgodbe o hrepenenju, bolečini in melanholiji – kot nalašč za Miin čustveni glas, ki je v njih našel zagon in poletel. Miino trdo delo je bilo poplačano: pesem Dan je drugačen je bila neizmerna radijska uspešnica in CD Pobarvanka je dobil zlatega petelina za najboljšo jazz ploščo.
Na obratu tisočletja so Mio začele prevevati slovenske narodne pesmi, pri čemer je dobila priložnost, da s Simfoniki RTV Slovenija pod vodstvom skladatelja Janeza Gregorca posname pesmi Zrelo je žito in Kaj ti je, deklica. V ponovnem sožitju s Ferijem Lainščkom in ob sodelovanju velike Svetlane Makarovič sta s Stevom ustvarila še en avtorski presežek slovenskega jazza, Iskre, Mia pa je prispevala je tudi pesmi za Stevova albuma v poklon dvema med najbolj vplivnimi kantavtorji dvajsetega stoletja, Randyju Newmanu in Joni Mitchell: Feels Like Home in Places to come from, Places to go.
Leta 2004 je Mia sredi koncertne turneje dobila priložnost za projekt, ki je spet presegel vsa pričakovanja: da naposled posname nekaj biserov iz svojega obširnega repertoarja big bandovskih aranžmajev, ki jih je izvajala in zbirala vsa ta leta. Z Big Bandom RTV Slovenija je segla vse do svojih jazzovskih korenin in posnela izjemno kvaliteten in okusov poln CD Preblizu, predaleč, ki predstavlja vrhunec njenega jazzovskega življenja, izraženega prek širokega spektra skladb in sijajnih aranžmajev za Big Band, ki ga je vodil Milko Lazar.
Po več letih trdega dela je Mia Žnidarič lani izdala enajsti CD, Nevidni orkester. Vrniti se je hotela k manjši jazzovski spremljevalni zasedbi, in tokrat se je odločila za saksofon (Tadej Tomšič), trobento (David Jarh) in kitaro (Primož Grašič). Kritiki so navdušeni: »…najbolj izjemna slovenska jazz pevka vseh časov!« »Prva dama slovenskega vokalnega jazza!« »Mia Žnidarič s svojo preprosto, otroško enostavnostjo zmaga!« »Nevidni orkester … je res odlična stvaritev, ki ti enostavno zleze v podzavest in pomiri duha.« Album za ljubitelje dobrega zvoka, posnet v tehniki high-definition, je v Sloveniji postavil nove standarde kvalitetnega akustičnega jazza in glasbo z njega so uporabili tudi v dokumentarcu, ki ga je nacionalna TV posnela o Miinem življenju.
Miin glas je čaroben. Z vsakim dihom v note pretaka svojo ljubezen do Dinah Washington, Elle Fitzgerald in Nancy Wilson. Njen glas zapeljuje, tuhta, se poigrava, swinga; iskri se nad glasbeno spremljavo njenega benda in poslušalca okuži s celo paleto čustev: od lahkotne muhavosti prek temačne melanholije do radostnega navdušenja nad življenjem, pa naj prepeva slovenske izvirne pesmi ali jazzovske standarde v slovenščini ali v izvirni angleščini; tistim tujcem, ki jo imajo priložnost slišati tudi zunaj naših meja, slovenščina odzvanja kot prečudovita nadgradnja melodije, ki njihovo izkušanje jazza ponese na povsem novo raven.
Mia, podeželsko dekle s prelepim glasom, ki je rasla nekje bogu za hrbtom, je zdaj starejša; spremenila se je, kot se je spremenila njena preljuba Slovenija. Pri štiridesetih se lahko brez obotavljanja ozire na svojo dvajsetletno kariero; povedati ima nemalo zgodb. Preživela je vse politične spremembe, garaško delo in prebliske slave, a trdno ostala zvesta glasbi, v katero verjame. In ko zapoje na odru, iz nje še vedno za hip pokuka plaho slovensko kmečko dekle, preden izbruhne v kaskado jazza.

"Nevidni orkester"

"Preblizu Predaleč"

"Pobarvanka"

"Iskre"

"I wish I knew how"

"Hold my hand"


Currently no image available
"Ne, ne, ker se ne sme"


Currently no image available
"Mia in skrat sanjavec"


Currently no image available
"Kako lep je ta svet"


Currently no image available
"It's Just Luck"


Currently no image available
"Babica gre na jug"